Omemba: Marija Javoršek

»Vsaka pesem / je majhna molitev.«

»On vendar ni prosil nikogar, naj se rodi kot moški – in zato mu ne bo nihče vsiljeval nobenih domnevnih dolžnosti. Nikoli ni podpisal nobene obveze, da se bo vedel kot pravi moški.«

»Narodna zavest tukaj ni akademska, intelektualna, ne, ampak vsakdanja in intimna, zagrizena je nekje na dnu, pri sami koreniki ljubezni. Zvestoba narodu sega tja do našega substrata, tja do erosa.«

»Mojih sedem tekmovanj.«

»Kot prevajalka z izjemnim posluhom za klasicistično poetiko in rimsko zgodovinsko tematiko je 'poustvarila vzdušje bratomorne vojne v Horaciju, nesmrtne cesarjeve monologe v Cini in politične dialoge v Pompejevi smrti. S pretanjeno pesniško spretnostjo je poslovenila zahteven verz francoskega aleksandrinca, in sicer z jambskim enajstercem, ohranila pa je tudi zaporedno rimo. Prav dosledna uporaba zaporedne rime, ki je sicer redka v slovenskih prevodih francoskih klasicistov, izkazuje njeno mojstrstvo.'«

»Zelo pomembno se mi zdi brati ne le moderno, ampak tudi starejšo literaturo. Tam najdemo bogastvo besed, ki se zdaj izgubljajo.«

»Večinoma prevajam tisto, kar se mi zdi zanimivo, in se šele po končanem delu ozrem naokoli, katerega založnika bi prevedeno delo zanimalo. (...) Če imaš odnos do avtorja, delaš popolnoma drugače.«

»Lepo.«